Bi se lahko črna vdova razširila tudi v Slovenijo? Strokovnjak: "Prav mogoče je"

Pred kratkim je po več desetletjih pri nas odjeknila novica, da je za posledicami modrasovega ugriza umrla 80-letna ženska.

Prav kače so tiste, na katere večina najprej pomisli, ko je govora o strupenih živalih.

Vendar pa poleg treh vrst strupenjač na ozemlju Slovenije živi kar nekaj živali, katerih ugriz, pik ali drug neposreden stik je za človeka lahko bolj ali manj neprijeten ali celo nevaren.

Med te sodijo tudi pajki. Pred časom smo v članku "Kateri strupeni pajki živijo pri nas in kako ob ugrizu ukrepati" zapisali, da za najbolj strupene veljajo dolgonogi vrečasti pajki (rod Cheiracanthium), ki jih najdemo po vsej Sloveniji in ki pogosto pridejo tudi v naše domove.

Veliko ljudi pa ob misli na strupene pajke pomisli na majhnega bleščeče črnega pajka z značilnim okroglim trebuhom – črno vdovo (Latrodectus mactans).

Le še nekaj kilometrov so oddaljene od nas. Zakaj še niso prišle?

Glede na to, da veliko Slovencev poletni dopust preživlja na hrvaški obali, je to seveda priložnost, da se s tem zloglasnim pajkom tudi srečamo.

"Hrvaški kolegi poročajo, da se v letih, ko je črna vdova res številčna, pojavlja nekje do Umaga in Buzeta," je za N1 povedal strokovnjak za pajke dr. Matjaž Gregorič z Biološkega inštituta Jovana Hadžija pri ZRC SAZU, "severneje pa naj ne bi bilo stalne prisotnosti".

To pomeni, da jih pri nas ni – a niso oddaljene. Kar nas je malce začudilo. Zakaj jih ni, smo se vprašali.

Morda jim ne ustreza klima? To je težko verjetno, saj je v Portorožu podnebje precej podobno kot v nekaj kilometrov oddaljenem Umagu.

Poleg tega bi jih lahko turisti – domači in tuji – že zdavnaj prinesli s prtljago, v avtomobilih, avtobusih, vlakih, cvetličnih lončkih ...

Če smo lahko uvozili nutrije, želve rdečevratke in cel kup drugih tujerodnih, včasih tudi invazivnih vrst od zelo daleč, je pravzaprav malce čudno, da črne vdove, ki živijo tako blizu, še niso našle poti do "sončne strani Alp".

"Predvidevamo, da so klimatske razmere za črne vdove tudi na naši obali primerne, a nismo prepričani, zakaj je še ni," je na vprašanje odgovoril dr. Gregorič.

Kot enega možnih razlogov je navedel kompeticijo – tekmovanje.

"Morda je v mikrookoljih, ki so najprimernejša za črno vdovo, prisotna kakšna druga vrsta, ki jo vsaj zaenkrat ekološko izpodriva," je zapisal v odgovoru.

Pritrdilno pa je odgovoril na vprašanje, ali lahko glede na relativno bližino, pa tudi glede na klimatske spremembe, ki so lahko sprožilec ali vsaj spodbuda širjenja vrst v nova okolja, pričakujemo, da se bo strupeni črni pajek pojavil pri nas, "Prav mogoče je, da bo prej ali slej črna vdova prisotna tudi na slovenski obali," je zapisal.

In takrat bo (vsaj v teoriji) mogoče pričakovati kakšen ugriz. "Verjetnost za to pa bo majhna, saj je majhna tudi tam, kjer je že od nekdaj prisotna," je dodal.

Kako nevarna je črna vdova za človeka?

"Gre za precej neagresivno vrsto," je odgovoril Gregorič. "Tudi, če jo drezamo s prstom, se raje umakne."

A če na dopustu naletite nanjo, tega seveda ne preizkušajte, je še opozoril.

Ugriz črne vdove je zadnji način njene obrambe. Ugrizne šele, ko jo stisnemo.

Prvi ugriz je pogosto suh in neboleč, ampak ...

Ugriz črne vdove je skoraj neboleč.

Poleg tega je prvi ugriz dostikrat suh (brez strupa) ali z manj strupa, kažejo raziskave.

V tem primeru so simptomi lokalni, torej zgolj nekaj lokalne rdečice, otekline in bolečine.

"Če pa res imamo to smolo, da smo prejeli polno dozo strupa, je iz previdnosti zagotovo dobro obiskati zdravnika. Resnejši zdravstveni zapleti so vseeno redki," je v odgovoru zapisal Gregorič.

"Strup povzroči hude bolečine in krče v mišicah, ki se od mesta ugriza širijo po vsem telesu. Lahko se razvijejo motnje zavesti, motnje srčnega ritma, odpoved dihanja, opisani so tudi smrtni primeri," pa je povedala Tanja Varl Turk, dr. med., iz Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana.

Zato je ob sumu, da gre za ugriz črne vdove, dobro čim prej poiskati zdravniško pomoč.

V Sloveniji živijo "lažne črne vdove"

Medtem ko v Sloveniji še nismo opazili črne vdove, pa pri nas živi nekaj vrst pajkov iz rodu Steatoda, ki je vdovam soroden.

Morda najpogostejša je vrsta Steatoda triangulosa, ki je izjemno pogosta po hišah in stanovanjih.

"Mreže, ki jih opažate pri tleh, pogosto ob loncih s sobnimi rastlinami, skoraj zanesljivo pripadajo prav tej majhni vrsti," je zapisal Gregorič.

Vrsta Steatoda paykulliana pa je večja, na videz podobna črni vdovi, tudi življenjski stil je podoben, zato jo včasih lahko napačno določimo prav za vdovo.

Strup teh pajkov pa je za človeka nenevaren.

Tuji pajki prihajajo in ostajajo v Sloveniji

V Slovenijo pa so že prišle nekatere druge tujerodne vrste pajkov, vendar so te vrste manj opažene, saj ne povzročajo gospodarske škode kot nekatere tujerodne žuželke.

Med temi Gregorič omenja pajka tresača (znanstveno Pholcus phalangioides), ki ga verjetno najdemo v vsaki kleti in stanovanju v Sloveniji in ki naj bi v Evropo prišel s človekom iz Azije.

Svoje ozemlje pa širijo tudi nekatere vrste zaradi klimatskih sprememb. Zelo majhen del predstavljajo tudi vrste tropskih in subtropskih pajkov, ki jih gojijo nekateri ljubitelji eksotičnih živali. Pripadniki teh vrst, če se znajdejo v naravi pri nas, ne bi preživeli zime. A tudi tu obstajajo izjeme. "Že poročajo, da na območju Trsta srečamo bičaste pajke (znanstveno Amblypygi), red pajkovcev, ki ga pri nas sicer ni," je zapisal Gregorič.